VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE BISEROV
Velikost
Velikost se določa po premeru in se običajno giblje med 3,5 in 14 mm. Nekateri kultivirani
tahitijski biseri lahko dosežejo 16 mm ali v redkih primerih celo 18 mm. Največji doslej odkriti biser ima premer 21 mm.
Oblika
Biserov, ki so popolnoma okrogli, ni veliko. Vendar pa obstajajo številne druge oblike, ki imajo vsaka svoj posebni čar. Navadno so razdeljeni v "polkroglo" - rahlo deformirano kroglo, kar kaže na os vrtenja, obliko gumba, ovalno, hruškasto obliko ali obliko kapljice.
Barva
Pojavljajo se barvne različice bele, preko rožnate do belega zlata in modre. Različne barve so odvisne od loma svetlobe, ki jo povzroči površina bisera.
Lesk
Lesk je sposobnost bisera, da odseva barvo. V nekaterih najlepših biserih lahko vidimo celo učinek ogledala. Lesk ima razpon od popolne briljantnosti do matirane motnosti.
Nepravilnosti
Določitev vrednosti bisera se konča pri njegovi površini. Kakovost se oceni glede na položaj in število nepravilnosti, prask in madežev. Brezhibni primerki so redki.
Kakovost bisera
Ali je lepota bisera v očeh lastnika ali ga je potrebno meriti objektivno? Ko gre za izbiro kultiviranih biserov, mora biti subjektivna in objektivna ocena merilo za zaupanje kupca.
o biserih
NASTANEK BISERA
Kako biser nastane in kakšna je razlika med naravnimi in kultiviranimi biseri?
Biseri rastejo znotraj školjčnih lupin, v ostrigah, sladko ali slanovodnih školjkah oz. v nekaterih vrstah Kunjke in Petrovega ušesa. Naravni in kultivirani biseri so ustvarjeni v školjkah istih vrst. Naravni biser se rodi, ko se tujek, kot npr. zrno peska, majhna riba ali drugi nezaželeni parazit pojavi v školjčni lupini. Da bi se školjka zaščitila pred vsiljivcem, začne graditi opno oz. biserni ovoj okoli tujka. Biserni ovoj sestoji iz apnenih kristalov, zlepljenih s proteinom imenovanim Conchiolin (zato tudi občutek brušenja, če ga podrgnemo po zobeh). Tako po nekaj letih nastane biser, kot ga poznamo in ni nujno pravilne okrogle oblike. Razlik med kultiviranimi (vzgojenimi) in naravnimi biseri mnogokrat ni mogoče opaziti. Tudi kultivirane (kot naravne) bisere je potrebno gledati kot »prave«, saj so oboji plod narave in najlepši primer sodelovanja človeka z naravo.
SESTAVA NAKITA IN POLDRAGI KAMNI
Kolekcija Die Perle temelji na 925 rodiniranem srebru, ki v dolgotrajnejšem stiku s kožo ne oksidira. Osnovno ogrodje sestavljata še jeklo ali pa prilegajoči se laks (ki je prisoten večinoma v prstanih univerzalne velikosti). Poldragi kamni, ki so poleg biserov pogosto del kolekcije, se najočitneje ločijo po barvnih niansah:
ZELENA: peridot // VIJOLIČNA: ametist // RUMENA: citrin // RDEČA: korale // SVETLO MODRA: modri topaz // TEMNO MODRA: lapiz lazuli // BELA: kamena strela // ČRNA: onix // RJAVI KAMEN: ahat // RJAVA PROSOJNA: kremen // TEMNO RDEČA (GRANATNA): granat
NEGA BISERNEGA NAKITA
Nakit iz biserov potrebuje posebno pozornost. Naj naštejemo nekaj namigov, kako ohraniti vaše bisere naravno lepe:
Površina - Ličila, parfumi, deodoranti, čistila za gospodinjstvo ter spreji, uničujejo površino bisera. Nakit iz biserov vedno nadenemo šele po nanosu kozmetike.
Čiščenje - Bisere po vsakem nošenju obrišemo z mehko, vlažno krpo. Ob nakupu vsakega kosa nakita iz biserov Die Perle boste prejeli tudi embalažo, ki bisere nežno čisti in ohranja njihov sijaj.
Shranjevanje - Biserni nakit je potrebno shranjevati ločeno od drugih kosov, najbolje v mikro-embalaži. Biser je torej vedno zaščiten in se ne more opraskati.
NAJLEPŠI SIJAJ BISERA DOSEŽEMO, KO GA NOSIMO Z ZADOVOLJSTVOM!
